Želja investitorja je bila ustvariti dve nastanitvi višjega standarda. Druga dva dejavnika, ki sta pretežno narekovala arhitekturo, sta parcela v pravilnem rastru in njena majhna površina. Hiša sodobnega videza se opira na tradicijo kraškega graditeljstva. Zaradi naklona terena je pritličje delno vkopano in sicer tako, da je s severne strani vhod na nivoju nadstropja, na južni strani pa je izhod na zunanjo teraso na nivoju pritličja. Pritličje tako predstavlja armirano betonski podstavek, na katerem se v sklopu posamezne rezidence postavi tri grajene volumne. Postavitev teh volumnov reinterpretira motiv strnjenih kraških vasi in podobno kot v vasi medprostori ustvarijo različne ambiente: dovozno dvorišče, zasebne terase in skupne odprte prostore. Vsi nadstropni volumni imajo prirezane vogale, ki v formi reinterpretirajo nepravilnost, neformalnost kraške tradicionalne gradnje, v funkciji pa poudarjajo vhod, usmerjajo ali pa omogočajo pogled in zagotavljajo večjo zasebnost. Zaradi skromnosti parcele se je skušalo štiri metrski odmik od sosednjih zemljišč, kar se da izkoristiti in sicer tako, da je v tem pasu umeščen atrij, zasebna terasa in pergola. Pritlični podstavek, ki je delno vkopan je obložen s kortenom, kar pritličje veže s terenom in kraško prstjo jerovico, ustvari kontrast z nadstropjem in zmanjša vidni vtis. Razmejitev med nastanitvama se nadaljuje v obliki izpahnjenega dimnika za zunanje ognjišče, kar spet namiguje na tradicionalen motiv, ki se izteče v zunanjo ureditev.